Včeraj, danes, jutri

Odkar so v zgodnjih 50. letih napeljali občinski vodovod, modrasa ni več. Že malo pred tem so ga sicer morda videli le nekateri, saj je do Studenca zaradi novih štirn na Punkišču zahajalo manj ljudi. Dokončna opustitev Studenca zaradi napeljave vodovoda je sovpadala z zasutjem kalov in izgradnjo novih, občinskih betonskih korit, ki so bile priključene na tekočo vodo. V okolici vasi so novi prišleki, ki se za stare steze in stare navade niso menili, začeli z gradnjo novih hiš; steza do Studenca je bila po večstoletni uporabi prvič prekinjena. Vendar kljub temu Studenc ni tonil v pozabo. Tja so zahajali otroci, ki so se radi igrali ob vodi in lovili wrhe, ki so se v Studencu kmalu razmnožili. Starejši so se v studencu učili plavati. Zgodilo se je tudi, da je kdo koga porinil v vodo in skoraj povzročil hudi nesrečo, saj je bilo veliko takih, ki niso znali plavati. Zabavali so se tudi tako, da so metali kamenje v vodo in gledali kako voda pljuskne. Zaradi tega početja, ki je bilo priljubljeno tudi nedeljskim izletnikom, se je Studenc v celoti zapolnil s kamenjem. Iz vode je tičal kup kamenja. Zapolnitev Studenca pa se je zdela tistim, ki so ga imeli zaradi spomina na njihovo preteklo odvisnost radi, prehuda, tako da so se v sedemdesetih letih odločili, da zbiralnik ponovno očistijo. Nabranega kamenja je bilo v Studencu toliko, da so z njim pred zbiralnikom zgradili veliko grižo. voda v studencu je ponovno postala globoka, bližina kamenja na griži pa je vabila mimoidočega, da zgrabi kamen in ga vrže v vodo. Pred nedolgim je bil Studenc ponovno zasut. Tokrat ga stari uporabniki niso več mogli izprazniti, zato smo se tega opravila lotili tisti, ki bi Studenc, kot spomenik vaškega življenja v preteklosti, radi ohranili.