Pozabljena davnina

Težko je ugotoviti kakšen je bil prvotni izgled Studenca in kdaj ga je človek začel izkoriščati. Morda sega začetek obiskovanja te točke na sam začetek človekove poselitve teh krajev, kar pa je sicer danes skoraj nemogoče ugotoviti.

Na tem mestu nam ni dano spregovoriti o tej daljni preteklosti, saj ne razpolagamo ne z arheološkimi kot tudi ne z zgodovinskimi viri iz teh časov. Kljub temu, pa lahko zgodbo o Studencu začnemo tja na začetku 19. stoletja. Odskočno točko za razmislek nam namreč daje franciskejska katastrska mapa Mavhinj in okolice iz leta 1818. Takrat je bil obseg vasi veliko manjši od današnjega, predvsem pa je bilo manj hiš. Izven pravega vaškega jedra so bile hiše le na Punkišču: pr zgradnih, Bndeljevih in pr Pepci. Iz mape je možno obenem razbrati, da sta bili v vasi le dve štirni. Štirno je imela domačija s hišno številko 22 (Kolmanovi) in domačija s številko 26 (Farož). Živino so že takrat zelo verjetno napajali na kalih na Glogu in na Močilu, ki sta na mapi tudi narisana. Nakazan je tudi Studenc. Z razliko od kalov, ki imajo približne in z vijugastimi črtami določene meje (očitno meja med suhim in mokrim ni bila jasna, vodna gladina je torej veliko nihala), ima Studenc pravilno geometrijsko obliko in ga omejujejo ravne črte. Videti je, da sta bila njegova oblika in obseg podobna današnjima, mejo med suhim in mokrim je bilo torej tudi takrat, verjetno zaradi pravilne oblike kotanje v skali, možno jasno določiti.

Na mapi je označena tudi steza, ki je vodila do Studenca. Ta se je začela na Punkišču nasproti Pepce, dokaj ravno potekala po zemljiščih s številko 1575 in 1582 ter pot do vode nadaljevala po meji med zemljiščema 1591 in 1598. Nakazan je tudi kolovoz, ki se začenja nad razcepom pred današnjim pokopališčem in se vije v smeri proti Studencu. Glede tega pa bi težko trdili, da je bil v direktni povezavi z njim, saj to ni jasno razvidno iz mape. Kakorkoli že, dejstvo, da je bil dostop do Studenca narisan na katastrski mapi, dokazuje, da je imel ta objekt izreden pomen. upravičeno bi bilo sklepati, da so se vode Studenca okoriščale številne družine, tudi tiste iz jedra vasi, ki jim voda iz le dveh »zasebnih« štirn (če sploh takratne štirne lahko razumemo kot privatne v današnjem pomenu besede) prav gotovo ni zadoščala. velik pomen Studenca dodatno podpira močna razparceliranost njegove okolice, ki odraža »srateškost« dostopa, in to, da je bil dostop zagotovljen številnim. Verjetno je bil torej Studenc v 19. stoletju velikega pomena za večino vaščanov in morda so to sliko spremenile šele velike družbene in gospodarske spremembe, do katerih je prišlo zaradi hitre industrializacije, ki se je na severnem Jadranu začela v drugi polovice 19. stoletja.

Gonilna sila tega procesa je bila na tem območju mesto Trst, ki je začelo cveteti kot pristaniško mesto predvsem za časa po Napoleonskih vojnah, in je v glavnem po izgradnji južne železnice pridobivalo tudi vedno bolj industrijsko veljavo. Rast mesta je vplivala na povpraševanje po vseh možnih dobrinah, predvsem pa po kmetijskih pridelkih, kamnu za gradnjo in delavni sili.

Ob splošnem pospeševanju stacionarne živinoreje v hlevu za večjo pridelavo mesa in mleka, ki je pomenilo prehod prevladujoče ovčjereje v hlevsko govedorejo, so se sistemi oskrbovanja z vodo verjetno nekoliko spremenili. Potreba po vodi za živino se je namreč s tem povečala. večjo potrebo po vodi je narekovala tudi hitra rast prebivalstva kot odgovor na povečano povpraševanje po delovni sili. V vse večjih kmečkih gospodinjstvih so začeli z izkopavanjem novih štirn, iz katerih so ob potrebi črpali vodo tudi za hlevsko živino. Te spremembe so najbrž zajele tudi Mavhinje, kjer so prav v tem času izkopali nove štirne in kjer so predvsem na Punkišču nastajale nove hišice. V teh so prebivale najrevnejše družine, ki so se preživljale z delom v kamnolomih in ladjedelnici ter s služenjem pri premožnih kmetijah.

Studenc je ohranjal svoj velik pomen tudi takrat in je morda celo vplival na odločitve tistih najrevnejših, ki so se odločili za gradnjo skromnih hišic prav na Punkišču. Ti niso imeli štirn, zato je njihov osnovni vir vode ostajal Studenc. Potreba po vodi in izkoriščanje Studenca sta najbrž v času pred prvo svetovno vojno postala tako pomembna, da je tedanja občina Mavhinje sklenila izpeljati novo pot do Studenca ter ga poglobiti in razširiti. Morda je bil takrat tudi urejen dostop do vode po stopnicah ter postavljen okolišnji tlak kamnitih plošč. 0 tem posegu govorijo še danes ohranjene sledi vrtanja v steno kotanje, ki so enake tistim, ki so se ohranile v umetno izkopanih rovih iz časa prve svetovne vojne. Morda so vaščani zaradi teh del mnenja, da je Studenc »komunska« last.