V letu 2003 je bilo delovanje društva zmerno, na jamarskem področju pa morda ne najboljše. V teku leta smo bili sicer na terenu kar nekaj krat in to predvsem na območju občine Devin Nabrežina. Najvidnejši rezultat tega je raziskovanje in izris brezna v bližini Mavhinj, ki smo mu v spomin na preminulega podpornika društva in, kot ponavadi, po kraju v katerem se odpira, poimenovali »Drejčkovo brezno na Goretovem skrlivcu«. Jama je zelo zanimiva in dosega globino skoraj 50m, kar je za območje, na katerem se odpira, precejšnja izjema. V breznu smo iskali možna nadaljevanja, širili ožine, vendar morebitnih prehodov v nove prostore nismo odkrili.

Večji odmev je imelo tudi odkritje in predvsem raziskovanje na novo nastalega brezna v bližini Samatorce v občini Zgonik. Na pojav nas je opozoril tamkajšnji župan, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Na dnu večje doline, na sredi še do nedavnega obdelane njive, se je namreč tako rekoč čez noč v rdeči zemlji odprlo žrelo z navpičnimi stenami premera skoraj 10m ter globine nad 5m, ki je na dnu, na stiku z matično kamnino, preko ožjega prehoda vodilo v brezno. Ker se nam je zaradi nevarnosti vsutja sten iz zemlje zdelo prenevarno, da bi se lahko direktno spustili v podzemlje, smo najprej preučili vse druge možnosti, ki bi nam omogočile varno raziskovanje. Najprej smo se spustili v bližnje brezno, ki je bilo od tega oddaljeno le za nekaj deset metrov. Upali smo, da sta objekta povezana in da bi torej lahko stopili v novo jamo po »spodnji«, podzemni poti. Kljub temu, da smo že poznano brezno lepo raziskali in pregledali vse stranske rove, morebitnih znakov povezave pa nismo zasledili. Tako je bila odločitev neizbežna: po daljših debatah o tem, kako zajamčiti varen spust v jamo smo se odločili za postavitev lesene konstrukcije, ki nam bi omogočila spust ne da bi se dotikali sten iz zemlje. Jamo smo v čim krajšem času uspešno raziskali in dokumentirali, žal pa dosežena globina in velikost objekta nista poplačala našega truda, saj je bilo dno že na skoraj -40m. Brezno smo poimenovali »Brezno v Trstenikah«. O odkritju in raziskavah je vsekakor poročala tudi revija, ki ga izdaja jamarska zveza Italije.

Nekateri člani so se nekajkrat podali na območje Matajurja v Benečijo, kjer so odkrili in izmerili nekaj novih jam. Žal zaradi nedokončane po raziskovalne obdelave podatkov, rezultatov teh odkritij nismo še predali jamskemu katastru.

Nekaj energij smo namenili tudi raziskovanju in beleženju podzemnih objektov iz časa prve svetovne vojne. Ekipa članov je tako v okolici Mavhinj izmerila in izrisala nekaj podzemnih galerij, »kavern«, ki pa jih zaradi že omenjenih razlogov nismo še predali katastru umetno izkopanih podzemnih objektov.

Glede na to, da člani vse manj razpolagamo s prostim časom, je nedvomno zelo pohvalno delo, ki ga nekateri člani opravljajo predvsem v okolici Nabrežine. S pomočjo prenosnega GPS sprejemnika, namreč vztrajno preverjajo in popravljajo koordinate leg vhodov že znanih jam, kar je nedvomno zamudno a izredno pomembno delo.

Glede družabnega oz. didaktičnega delovanja v lanskem letu ni bilo opaziti nazadovanj. Udeleževali smo se jamarskih srečanj, predvsem pa smo organizirali vodene obiske bolj znanih jam v okolici. Med temi gre nedvomno omeniti sodelovanje s šempolajskim društvom Vigred, s katerim smo izpeljali pohod »Spoznajmo znamenitosti naših vasi« in razsvetlili ter opremili jamo Vodenico, ki jo je obiskalo kar lepo število udeležencev pohoda.

Sodelovali smo tudi na državnem srečanju jamarjev »Giornata nazionale della speleologia« in ob priložnosti organizirali projekcijo dokumentarnih filmov o reki Timavi.

Nekateri člani društva so bili tudi lani aktivni pri državni Jamarski reševalni službi (Corpo Nazionale Soccorso Alpino e Speleologico), kar terja veliko napora in požrtvovalnosti, saj je pri tem udeležba na večdnevnih zahtevnih vajah obvezna. Nekateri so v sodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino Slovenije opravili arheološke raziskave in izkopavanja v dveh jamah na Komenskem krasu, v sodelovanju z Notranjskim muzejem pa tudi raziskave speleobiološkega značaja na Banšicah (Slo).

Poleg jamarske se v društvu razvija tudi treking aktivnost. Naši člani se vzpenjajo v gore Julijcev in pa tudi v sosednja gorovja, pri čemer je trajanje njihovih podvigov lahko tudi večdnevna

Kot vsako leto smo se člani društva udeleževali in spodbujali dejavnosti v vaškem življenju. Sodelovali smo z vaškim jusom ter organizirali tradicionalno pustno rajanje, ki se ga udeležuje vse več mladih in celotne tržaške. Omeniti gre obenem, da so se naši člani udeležili prostovoljnega čiščenja galižanske obale v Španiji (ekološka katastrofa s potopom tankerja Prestige) ter nudili pomoč v delu prebivalcem Ukev, ki jih je prizadela vremenska ujma.

Tomaž Fabec
(februar 2004)