V prejšnjem letu, prejšnji sezoni, je bilo delovanje društva kar se tiče jamarstva povprečno dobro. Kot je zabeleženo v dnevniku, kar zelo verjetno ne označuje našega delovanja v celoti, smo opravili nad 20 terenskih akcij, izrisali 3 nove jame v občini Devin-Nabrežina ter opravili več akcij onkraj meje na Komenskem krasu in drugod po Sloveniji.

Jamarskemu katastru v Trstu smo posredovali zapisnike treh novih jam (Jama nad Županščevko, Luknja nad Bezinovo rouno, Luknja pod Doljnskim vrhom) in dopolnilni zapisnik jame, ki smo jo tudi očistili smeti (Jama na Gmajni - Caverna presso Aurisina). Katastru v Ljubljani lani nismo oddali nobenega zapisnika o novih jamah, smo pa posredovali nekaj fotografij.

11 marca smo organizirali 1. t.i. meddruštveni kopalni dan, na katerega smo povabili vsa sosednja jamarska društva. Kopanja je bilo na ta dan kar nekaj, žal pa delo ni obrodilo zaželenih rezultatov.

Proti koncu marca je stekel projekt »Studenc«, ki je trajal kar nekaj mesecev. V sodelovanju z dijaki liceja France Prešeren iz Trsta smo dokumentirali bližnji zbiralnik za vodo, ki mu domačini pravimo Studenc. V sodelovanju s profesorji iz liceja ter z Inštitutom za morsko biologijo iz Trsta smo tu opravili več naravoslovnih raziskav, kartirali floro ter analizirali favnistično populacijo v zbiralniku. Izsledke smo tudi primerjali z rezultati podobnih raziskav v bližnji cisterni v Kolmanovem dolu ter v zaliti kaverni na Rožičniku. Del dijakov je obenem interviuval starejše občane in se tako seznanil z uporabo in pomenom tega vira vode v preteklosti. Projekt smo zaključili s predstavitvijo rezultatov v obliki razstave in videoposnetka, pri Studencu pa smo postavili informativno tablo. Natisnili smo tudi zgibanko z osnovnimi podatki o tem zbiralniku.

Veliko energije smo posvetili didaktičnim namenom. Tako smo večkrat pospremili skupine šolarjev ali drugih interesentov v različne jame, predvsem v Pejco na Grmadi in v Labodnico pri Trebčah. Sodelovali smo tudi pri pohodu »Spoznajmo znamenitosti naših vasi«, ki ga vsako leto organizira KD Vigred iz Šempolaja, pri čemer smo razsvetlili jamo Pejco pri Trnovci in v njo pospremili skupine izletnikov ter obenem seznanjali udeležence pohoda s prazgodovino Krasa.

Sodelovali smo tudi na radijski oddaji o jamarstvu »Odmevi podzemlja«, ki jo na radiu Trst-A mesečno pripravlja Franc Malečkar, vodi pa Aleš Lupinc.

Dva člana sta v sklopu tečaja za merjenje za potrebe jamarstva, ki je bil v Postojni v organizaciji Izobraževalne komisije in Katastra Jamarske zveze Slovenije, predavala o uporabi sistema GPS za lociranje vhodov jam.

Ohranjali smo tudi stike s sosednjimi jamarskimi in drugimi društvi, tako smo se npr. tudi letos udeležili novoletnega jamarskega srečanja pri Kraških krtih. Udeležili smo se strokovne ekskurzije o brezstropih jamah, ki jo je vodil Andrej Mihevc, nekateri člani pa so sodelovali pri pobudi »Cronotraversata del maestro« v Pejci v Gmajni (Grotta Gigante), ki jo je organizirala tržaška CAI. Redno smo se udeleževali sej tržaške in deželne jamarske zveze, prisotni pa smo bili tudi na občnem zboru Jamarske zveze Slovenije.

Letos smo veliko napora posvetili vzdrževanju in obnovi dela društvenih prostorov. Končno smo sicer še ne dokončno uredili klet. Pri teh delih imajo veliko zaslug predvsem nekateri naši člani, ki jim gre res velika pohvala.

Nenazadnje naj omenimo, da imamo člana v deželni Jamarski reševalni ekipi, ki se je redno udeleževal tudi večdnevnih zahtevnih akcij ekipe tudi izven naše dežele.

Kot se spodobi, smo tudi letos ob priložnostih poskrbeli za ohranjevanje vaških tradicij ter sodelovali z vaško skupnostjo. Pri tem sega v srce domačinov predvsem naše pustovanje, ki se ga domačini prav veselijo. Društvene prostore smo občasno in po potrebi dajali na razpolago sosednjemu ŠKD Cerovlje-Mavhinje ter vaškemu Jusu.

Tomaž Fabec, tajnik ŠD Grmada
(februar 2002)