Tudi v lanskem letu je pripadal levji delež društvenega delovanja jamarstvu.

Jamarsko delovanje je širši javnosti znano le po občasnih predstavitvah, organiziranih ogledih jam in izrednih pobudah, ki so predvsem posvečene razširjanju in spoznavanju jamarstva in speleologije.

Naše pravo delovanje pa se stoji iz vsakotedenskega raziskovanja na terenu in nato katalogacije jam v katastre. Tako je bil lanski uspeh pri raziskovanju takšen: v naši pokrajini smo raziskali, izmerili in izrisali, ter nato posredovali Deželnemu jamarskemu katastru v Trstu šest novih jam. To so Brezno v Ogradi, Luknja pri Sajunovcih, Jama Jazbina, Luknja pri Grečiču, Luknja na Glini in Brezno za Bitagonjkom. Najvažnejše od teh je Brezno v Ogradi, ki je 41m globoko brezno. Vse druge jame so povprečna brezna od 7 do 20m globine. Obračun pa je 37,2m izrisane skupne dolžine in 88,5m skupne globine. Naj navedem, da smo v našem desetletnem delovanju Tržaškemu katastru izročili že 33 novih jam s skupno globino 300m in skupno dolžino 403m. Seveda smo raziskali še več drugih jam, katerih dela niso še zaključena. Prvič smo se lotili tudi sodelovanja s katastrom za umetne rove (Catasto cavità artificiali). Izmerili smo že nekaj bunkerjev v bližini Mavhinj.

Raziskovali smo tudi na Komenskem krasu, kjer smo našli, izmerili in izrisali tri nove jame. To so Brezno na Prjemanju 1 (-81m), Brezno na Prjemanjiu 2 (-16,5m) ter Jama v Ogradah pod Srnjakom (-60m), ki jih bomo oddali slovenskemu katastru letos. Lansko leto pa smo katastru oddali tri jame: nov rov v jami Roupa na Banjščicah, Brezno Veternik in Jamo na Gradinah. Temu katastru smo do sedaj posredovali 16 jam. Omembe vredna je akcija naših članov ki so obiskali jamo Strmadna na Nanosu. Upajmo da se bomo v to jamo kmalu spet vrnili, vsaj za to, da jo razopremimo, saj je del naše opreme še vedno tam.

Naše društvo je v lanskem letu tudi nadaljevalo z razvijanjem tehničnih pripomočkov za merjenje jam in določanje pozicije jamskih vhodov. V tem smislu smo širši jamarski javnosti predstavili našo tehniko določanja koordinat s pomočjo satelitov GPS. Organizirali smo dva celodnevna tečaja, enega za jamarje iz Slovenije, ki se je vršil v koči pri jami Vilenici 17. oktobra, in drugega za jamarje naše dežele, ki je bil v našem sedežu 14. novembra. Predstavili smo inštrumente in programsko opremo, ki smo jo sami razvili. Udeležba je bila zelo dobra, uspeh tudi: naleteli smo na veliko pohval in spodbud za nadaljevanje. Na tem področju smo prvo društvo v širši okolici, ki konkretno in učinkovito uporablja to tehniko.

Tekom leta smo se udeležili tudi raznih srečanj. Te so bila: 8. jamarsko srečanjo Furlanije Julijske-krajine (8° Convegno Speleologico Regionale) 4. in 5. junija v Selcah; 19. jamarsko srečanje treh dežel, ki se je letos vršilo 17., 18. in 19. septembra v Divači; in Casola 99 Millenium pri Imoli, ki je srečanje italijanskih jamarjev, ki se vrši vsaki dve leti, in je bilo lani od 29. septembra do 1. novembra. Tu smo imeli priložnost spoznati vse težave in lastnosti tako velikih srečanj, saj bomo imeli kmalu priložnost sodelovati na podobnem (če ne večjem) srečanju Bora-Burja 2000, ki se bo vršil v sesljanskem zalivu novembra letos.

Lanskoletno društveno delovanje smo še popestrili z raznimi dia-večeri in predavanji. Javnosti pa smo se "predstavili" z ogledi jam Labodnice v Trebčah (6. junija in 12. septembra), Zidaričeve pejce v Praprotu in Jame pod kalom v Nabrežini. V Zidaričevo pejco smo skupaj z Jamarsko zvezo Furlanije-Julijske krajine pospremili otroke basebalskega meetinga na Proseku. Ob priliki pohoda v sklopu Kraškega oktoberfešta pa smo jamo primerno osvetlili, da je bila na ogled približno sto radovednežem.

10. januarja lani smo se udeležili tradicijonalne novoletne akcije odpiranja novih jam pri Kraških krtih na Vrhu. Prisotni smo bili tudi na prireditvi pod imenom Morje in Kras, ki se je odvijala na Nabrežinskem trgu 14. in 15. avgusta. Tam smo imeli svoj razstavni prostor, kjer smo promovirali naše društvo.

Kar se tiče dela z mlajšimi pa smo imeli na sedežu društva 21., 22. in 23. junija mali tečaj jamarstva, s katerim smo uvedli otroke poletnega centra dijaškega doma iz Gorice v to našo športno-raziskovalno vedo. Urico o jamarstvu pa smo 20. novembra imeli tudi na srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini. Z velikim veseljem smo odgovarjali na razna zanimiva, večkrat tudi banalna vprašanja o jamah.

Sodelovali smo tudi na radiu Trst-A (20. oktobra) in na Koprski televiziji v oddaji Športel (8. novembra).

Kar pa nas je najbolj osrečilo je bil odziv na koncert našega člana Vasje Legiša, ki smo ga, 24. oktobra lani, ob priliki desetletnice jamarskega odseka, organizirali v Jami pri Briščikih. Pobudi se je odzvalo približno 250 ljudi. Pozno v noč pa se je veselo vzdušje nadaljevalo s pesmijo ob prigrizku in domači kapljici.

Če mi dovolite bom omenil še dve pobudi letošnjega leta. To je seveda novotisočletna kopalna akcija odpiranja novih jam 9. januarja na Vrhu pri Kraških krtih, ki se je na veselje vseh prisotnih končal z mogočnim ognjemetom. 12. in 13. februarja letos pa smo v društvenem sedežu gostili prvi izpit za jamarske inštruktorje za deželo Furlanijo Julijsko-krajino, ki ga je organizirala Italijanska jamarska zveza (Società Speleologica Italiana). Izpita sta se udeležila tudi dva naša člana, ki sta tako postala "pomočnik inštruktorja" in bosta lahko čez dve leti polagala izpit za inštruktorja. Ko se bo to zgodilo bomo lahko imeli v lastni režiji jamarsko šolo z vsedržavno veljavo.

Upajmo da bomo v letošnjem letu uspeli dokončati brošuro v sklopu desetletnice, ki smo jo nameravali izdati že lani. Seveda bomo istočasno nadaljevali po začrtani poti raziskovanja in izpopolnjevanja, organizaciji raznih pobud namenjenim javnosti, sodelovanja z jamarji, šolami in javnimi ustanovami. Z veseljem ugotavljam, da se konec lanskega in začetek letošnjega leta krivulja delovanja na terenu v jamarskem smislu dokaj vzpenja.

Še nekaj pa bomo tudi skušali izboljšati: smo namreč eno prvih društev v občini, ki je že dve leti (od 3. septembra '97) prisotno na svetovni mreži internet. Imamo našo domačo stran pod naslovom "http://www.geocities.com/grmada" (v slovenščini, italijanščini in angleščini), ki jo nekajkrat letno posodabljamo in izboljšujemo. To bomo nadaljevali, v mislih pa imamo tudi pridobitev naslova www.grmada.org. Za radovednost naj povem, da se je slovita Postojnska jama pojavila na internetu s svojimi spletnimi stranmi le v začetku letošnjega leta.

Dodal bi še dve besedi o delovanju odbora društva in o društveni knjižnici.

Odbor je zadovoljivo deloval; po lanskoletnem občnem zboru se je sestal trikrat. Tako je odobril nakup nekaj važnejše opreme in spremenil oziroma dodal nekaj točk notranjemu pravilniku, ki je razobešen na oglasni deski. Pripomba bi šla samo udeležbi in predvsem točnosti na sestankih.

Knjižnica pa se počasi širi in dopolnjuje. Izbira čtiva je še kar bogata, saj imamo na spisku več kot 550 knjig, revij in brošur.

Prejšnja leta je pri društvu deloval tudi odsek športnega plezanja. Delovanje te skupine je skoraj zamrlo, po drugi strani pa je lansko leto neuradno začela delovati treking skupina, ki je članom in prijateljem društva postregla z nekaj izleti v bližnje kraje. Upam, da bomo lahko čez leto dni sklepali o uradnem sprejetju tega odseka v društvu ali pa da se bo vsaj taka vrst delovanja ohranila in okrepila.

Damjan Gerli
(tajniško poročilo - marec 2000)