Dejavnost minulega leta je jamarski odsek usmeril predvsem v iskanje in izrisovanje novih jam, manj pa v obiskovanje že odkritih. Dela je bilo veliko, vendar se je obrestovalo: v tem letu smo registrirali na katastrih, s katerima sodelujemo (v Trstu in Ljubljani), kar lepo število novih jam, ki smo jih odkrili na obeh straneh meje. Nadaljevali smo tudi z raziskovanjem jame Reber pri Slivnem, kjer smo odkrili nekaj novih rovov.

Nadaljevali smo z razvijanjem tehničnih pripomočkov za jamarska raziskovanja. Tako smo širšemu jamarskemu krogu predstavili "Profondimetro", to je posebna naprava za merjenje globine jam. Istočasno smo tudi izpopolnili novo tehniko lociranja jam s satelitskim sistemom GPS. Na tem področju spadamo v eno izmed prvih društev, ki učinkovito uporablja to tehniko.

Udeležili smo se tudi številnih jamarskih srečanj. Najvažnejše je bilo seveda Trikotnik prijateljstva, kjer se vsako leto srečujemo jamarji iz Koroške, Slovenije in naše dežele. Letos se je srečanje odvijalo v Avstriji, točneje v Beljaku. Poleti smo bili prisotni tudi na promocijski pobudi Trieste Sport Show na tržaškem velesejmu, kjer smo skupaj z drugimi društvi Tržaške jamarske zveze obiskovalcem predstavljali našo stvarnost.

Seveda pa smo nadaljevali tudi z usposabljanjem novih članov, za katere smo organizirali nekaj izpopolnjevalnih tečajev jamarske tehnike, predavanje o Krasu in kraških kamninah ter večer posvečen izrisovanju jam. Še naprej smo krepili stike z občani, ki že leta redno spremljajo naše delovanje in se udeležujejo raznih pobud, ki jih organiziramo. Takih priložnosti ni manjkalo. Februarja smo v občinski knjižnici v Nabrežini priredili večer s projekcijo diapozitivov o jamarsko-potapljaški odpravi v Oman. Diapozitive je s pripovedovanjem dopolnil Franc Malečkar, član Jamarskega Kluba Dimnice iz Kopra. Drugi tak večer je bil posvečen Kitajski, o kateri nam je predaval Fabrizio Polojaz. V sodelovanju z naravoslovnim muzejem v Trstu in z Občino Devin-Nabrežina smo aprila javnosti odprli jamo Pod Kalom, ki je privabila kar nekaj ljubiteljev našega podzemskega sveta. Teden kasneje smo v prostorih društva Vigred iz Šempolaja priredili večer z diapozitivi o Krasu. Večer je bil zelo koristen, posebno zanimiva pa je bila debata v zvezi z vprašanjem onesnaževanja gozdov, dolin in jam. Ker smo prepričani, da je treba veliko vlagati v vzgojo otrok, redno sodelujemo s šolami in poletnimi centri. Lani poleti smo, npr. oblikovali pravi ekološki dan z udeleženci poletnega centra v Devinu. Najprej smo jim na sedežu društva predvajali diapozitive o jamah in jim spregovorili o (ne)spoštljivem odnosu človeka do globin, nato smo jim na kratko orisali jamarsko tehniko; temu je sledil ogled jame Pejce na Grmadi. Sodelovali smo tudi s poletnim centrom na Opčinah.

Poleti smo v sodelovanju s Krožkom '91 in društvom Igo Gruden predstavili dve knjigi Dušana Jelinčiča. Avtor je ob tej priložnosti predaval o svojem vzponu na Himalajo, pripovedovanje pa je dopolnil z diapozitivi.

Ob priliki pohoda "Spoznajmo znamenitosti naših vasi", ki ga je oktobra organiziralo društvo Vigred, smo osvetlili jamo Zidaričevo pejco. Poleg velikega števila obiskovalcev nam je bilo v zadoščenje tudi to, da smo ljudem lahko povedali, da se ta jama ne imenuje Plava jama (to je le prevod italijanskega imena Grotta Azzurra), temveč da je njeno ledinsko ime Zidaričeva pejca. Odkrivanje in uveljavljanje ledinskih imen (toponimov) si je naše društvo že od vsega začetka postavilo kot eno izmed glavnih nalog.

5. marca letos smo imeli na sedežu v Mavhinjah 12. redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil potrjen Franc Fabec.

Lani se je v tržaških jamarskih krogih porodila zamisel, da bi novembra 2000 organizirali meddržavno jamarsko srečanje Bora - Burja 2000, ki naj bi se odvijalo v Sesljanskem zalivu. Predlog smo predstavili županu in upravniku Sesljanskega zaliva. Oba sta zamisel navdušeno podprla, zavedajoč se pomena,ki bi ga imela taka pobuda za promocijo krajevnega turizma. Občini smo nadalje predlagali Projekt za ovrednotenje in preureditev ostankov I. sv. vojne na območju Grmade; projekt smo pripravili v sodelovanju z jamarji JK Sežana in sodi v okvir evropskega programa Phare Crossborder.

V društvu letos načrtujemo primerno praznovanje desete obletnice jamarskga odseka, ki je bil ustanovljen leta 1989. Idej je veliko, od brošure do preureditev jame Pejce na Grmadi, za uresničitev le-teh pa je nujno potrebno sodelovanje prav vseh članov, saj, kot smo že večkrat dokazali, s skupnimi močmi lahko marsikaj dosežemo.

Jasna Tuta
(marec 1999)